nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Režiserska poetika Leszka Madzika, avtorja 15 predstav in profesorja na likovni akademiji v Poznanu, je artikulacija neizrekljive človekove realnosti, in sicer z natančno uporabo prostora, z njim povezano lučjo, ritmom glasbe in podob ter z ustvarjanjem emocionalnega razpoloženja. Z načinom uporabe scenskih elementov je Scena Plastyczna stičišče gledališča, rituala, živih ikon in srednjeveške moralitete, ki naj bi z arhetipskimi podobami delovalo na gledalčevo nezavedno. Madzik zminimalizira igralčevo pojavnost, vendar ne na človeka kot abstraktno kategorijo, temveč v smislu posameznikove eksistence, katere metafizična komponenta izstopa zlasti skozi posameznikova skrajna soočenja v stanjih, kot so ljubezen sovraštvo, nasilje, minljivost, svetost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani