nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Ta se v Gradcu izteka prav te dni.
Njeni »eksponati« (na razstavi sodelujejo Bäckström, Gillick, Pierre Joseph, Krystufek, McCarthy, Aernout Mik, Schütte, Bob in, in Louise ter Zivić) se namreč brez poprejšnje gledalčeve seznanjenosti prav nič ne razlikujejo od katerih koli drugih sodobnih likovnih in prostorskih instalacij; kompilacija »nefunkcionalnega« ready-made (serija neodpirajočih se vrat), artefaktov z navodili za uporabo (preobleka za Pinocchia), prefabriciranih abstraktnih simulakrov (viseči strop), fotografskih posnetkov umetniških akcij (ležeči toreador), dokumentarističnega videa (fingiran boks med starci) ipd. le stežka s čimer koli specifičnim odgovarja na eno od izhodiščnih tez avtorjev, da sodobni »umetnik sebe razume kot izumitelja, aranžerja in režiserja igrane zgodbe, ki poteka pred očmi gledalca«. Kljub temu pa se problemu odnosa med obema umetnostma, ki se najočitneje odraža v sodobnih likovnoumetnostnih postavitvah (instalacijah) oziroma v
gledališkem performansu, ne moremo kar tako izogniti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani