nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
v dosledni režijski »evforiji« na trenutke demontira tudi Brechtovo besedilo samo (s predelavo, govorjenjem didaskalij ipd.), vselej pa mu skuša dati poudarjeno sodobno poanto. Pri tem je kljub odločitvi za črno-belo dramaturško razpostavo (očitno tudi v kostumih, ki pomenljivo variirajo dve osnovni nebarvi) režijsko inventiven: njegove »podobe zla« so presenetljive in nikakor niso namenjene občutljivim očem in ušesom (kar je na premieri dokazalo tudi nekaj demonstrativnih odhodov iz dvorane), vendar so pri uprizarjanju Baala absolutno nujne. Tako so nezgrešljivi znaki te uprizoritve brez metafor hrup (skorajda »telesna« glasba je delo Draga), nasilje, golota, psovka, pljunek in ostali (simulirani) ekskreti, ki vzbujajo odpor in gnus tako pri njegovih protagonistih kot tudi pri gledalcih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani