nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
S svojo abstraktnostjo priča o papeževi zaverovanosti v onostranstvo in mistični odmaknjenosti na kraj posebne samote. Tako se je že na začetku pokazal ambivalentni značaj njegovega pontifikata: ljudje sicer razpoznavajo njegov trud in angažma, razumejo vsaj glavne črte njegovih namenov, ga vidijo med seboj, a čutijo, da je obenem ves čas nekje drugje, predvsem pa, da hoče biti, in tudi je - nad njimi; tako kot Cerkev, za katero pravi, »da je v svetu in nad njim«. Prav zaradi razhajanja med plemenitostjo njegovih ciljev ter brezprizivno, v zadnjem času tudi vse bolj neosebno avtoritativnostjo, s katero jih poskuša doseči, ostaja kontroverzna in po svoje tudi tragična osebnost - »papež osamljenec«, kakor ga je označil kardinal Suenens, »edino odgovoren za Cerkev, ki jo nosi na ramenih kot Atlas svet in jo rešuje pred vsemi«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani