nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Čeprav vidi začetek vsega v igralskem telesu, to telo ni več artaudovsko, temveč je statičen objekt, porinjen v kozmos podob. V tem prostoru, ki vzbuja močno občutje praznine, poteka čas drugače kot v gledališču italijanske »škatle« in Wilsonove predstave so (bile) nenavadno dolge, njihovo napetost pa ustvarjajo včasih povsem drobni premiki ali geste: imenujejo ga minimalistični estet odrskega prostora. Kljub spektakularnemu videzu je Wilsonovo gledališče počasno in introvertirano, izraža se s pomočjo tipiziranih »biomehaničnih« poz, z horizontom v ozadju, ki vodi gledalca v globino, ter na prizorišču, ki je abstrakten »rajski« prostor arhetipskih situacij in visokega oblikovanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani