nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Nasmeji se mi in pohvali svojo jedačo. V poplavi besed, ki sledijo, mi razloži, da hodi na Waikiki na dopust že vrsto let, da pozna lastnika hotela, ki vedno poskrbi, da dobi njegova družina sobo v petem nadstropju nad restavracijo in da lahko tako popoldne sedijo v sobi in poslušajo havajsko glasbo, ki se razlega iz restavracije, in da je njegova hči res »klasa«, saj je že kot bruculja med navijačicami in da je bila izbrana med dva tisoč dekleti in da je sedaj na Japonskem pri njegovi sestri, ki sicer ni njegova sestra, vendar pa mu je kot sestra in da med njima ni bilo nikoli nič romantičnega, vendar njegovo družino vedno vabi na Japonsko in da je porabil njegov sin, ko je bil na obisku pri njej, samo sto dolarjev, in to v dveh tednih, in da je sam drugič poročen in da ima svojo taščo Portoričanko res rad, čeprav se ne moreta nič pogovoriti, ker govori samo špansko. Ko končno zajame sapo, si nadenem zelo prijazen nasmešek in se hitro poslovim, saj se
mi od teže in množine njegovih informacij začne skoraj vrteti v glavi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani