nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
obraz se po prostoru premika počasi, kljub nenadnim skokom in padcem. Vselej išče navezavo na iztočnico, ki mu jo ponuja soigralec, skupina igralcev, rekvizit ali scenski element. Nikdar v prostoru ne deluje kot vsega odvezan individuum, tudi ko, denimo, v vlogi Giordana sam sedi v ječi in izreka svojo vero, ni sam; celo v smrt, ki poleg bolečine najbolj pripada človeku, gre kot nekakšen izpostavljeni člen, eksponent kolektiva, nukleus oziroma planet, ki ničesar ne more brez svoje zvezde.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani