nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Vzrok njenega uspeha ne tiči toliko v vizualni dognanosti in subjektivni nadgraditvi portretnega kánona, kakršnega poznamo v novejši fotografski zgodovini in katerega najimenitnejša predstavnika sta v prvi vrsti Cecil Beaton in Avedon, temveč bolj v izvirnih mizanscenah in situacijski razgibanosti, s katero je klasično portretno izročilo preobrnila in začela modele obravnavati kot objekte avtorske in medijske manipulacije, na način, ki je bliže modni in reklamni fotografiji kot pikturalistični portretistiki. Javne osebnosti, ki si prizadevajo konzumente svojih podob zadovoljiti z do potankosti izdelanimi predstavami o svoji pomembnosti in izjemnosti, je skozi fotografijo soočila z dejstvom, da se morajo pustiti manipulirati, privoliti v vsakršne bizarnosti in ekscentričnosti, če hočejo obdržati popularnost in nenehno zbujati pozornost, brez katere ne bi bili to, kar so.
Ta » ničevosti«, če parafraziramo, ki s pisanjem razkriva tisto, kar s fotografijo dosega
Annie Leibovitz, na razstavljenih povečavah žari v vsej intenzivnosti, njegov soj pa ima seveda tudi povratni učinek: ne širi samo fotografinja slave svojih modelov, ampak tudi razvpitost modelov povečuje pogostost avtoričinega pojavljanja v družabnih kronikah, na pop sceni in v recenzentskih rubrikah vodilnih svetovnih medijev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani