nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Najprej se je nameravala posvetiti reportažni fotografiji in v to zvrst (sicer ne povsem brez zadržkov) lahko uvrstimo predvsem njene stvaritve s konca 60. in z začetka 70. let, čeprav med njimi že izstopajo tiste s poudarjeno portretno razsežnostjo; kot portretistka znamenitih osebnosti iz ameriške množične kulture, športa, glasbene, gledališke in filmske scene ter javnega in političnega življenja pa je zablestela v 80. letih, z objavami v revijah in razstavami v elitnih galerijah, začenši pri Sidneyju Janisu v New leta 1985.
Vzrok njenega uspeha ne tiči toliko v vizualni dognanosti in subjektivni nadgraditvi portretnega kánona, kakršnega poznamo v novejši fotografski zgodovini in katerega najimenitnejša predstavnika sta v prvi vrsti Cecil Beaton in Avedon, temveč bolj v izvirnih mizanscenah in situacijski razgibanosti, s katero je klasično portretno izročilo preobrnila in začela modele obravnavati kot objekte avtorske in medijske manipulacije, na način, ki je
bliže modni in reklamni fotografiji kot pikturalistični portretistiki. Javne osebnosti, ki si prizadevajo konzumente svojih podob zadovoljiti z do potankosti izdelanimi predstavami o svoji pomembnosti in izjemnosti, je skozi fotografijo soočila z dejstvom, da se morajo pustiti manipulirati, privoliti v vsakršne bizarnosti in ekscentričnosti, če hočejo obdržati popularnost in nenehno zbujati pozornost, brez katere ne bi bili to, kar so.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani