nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
»Visoka« obdobja so pozornost posvečala praksi in ne teoriji, ki je imela docela sekundarno vlogo; značilno je npr., da Vauxcellesove kritike, torej kritike pisca, ki je ne samo spremljal, ampak tudi poimenoval najpomembnejši avantgardi našega stoletja, v primerjavi s sodobnim pisanjem zvenijo popolnoma amatersko. Podobno kakor v šestnajstem sta likovna kritika in teorija tudi v dvajsetem stoletju dosegli vrhunec originalnosti šele v trenutku, ko je originalnost iz likovne umetnosti - ali vsaj iz tistega dela likovne umetnosti, ki so ga kritiki in teoretiki edinega cenili - skoraj izginila, končno pa so pisci umetnike vsaj dosegli, če že ne celo presegli, tudi v smislu eklekticistične virtuoznosti.
To s svojim pisanjem - v katerem je mogoče najti vse od Kanta do Lacana - odlično potrjuje tudi, ki bi mu morda lahko očitali samo to, da nekoliko preveč kritizira nedvomno največjega od manierističnih kritikov našega stoletja,.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani