nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici je v lanski sezoni ostajalo zvesto ključnim sestavinam svoje tradicije, kot jo je že ob profesionalizaciji leta 1969 zastavil in kot se je ta tri desetletja razkrivala v tem malem in mladem mestu zmeraj znova in seveda na dinamičen, spreminjajoč se način kot inspirativna in smotrna v ustvarjalnem in tudi v najširšem socialno-kulturnem smislu: razgiban repertoar, ki odprto in hkrati odmerjeno zajema iz novejše in starejše relevantne dramatike, pri čemer se zdi posebno pomembno to, da vzdržuje kontinuiran stik s sodobnimi slovenskimi pisci; v igralski izvedbi skrb za ambiciozen, »moderen« odrski izraz, ki se - praviloma - izogiba teh ali onih ekstremov, tudi udobnega akademizma in cenenih »populističnih« špekuliranj, utemeljuje pa na uprizarjanju - praviloma - žive in zanimive aktualne problematike v različnih gledaliških žanrih; ne nazadnje z organizacijsko širokopoteznostjo, domiselnostjo pri animaciji občinstva itd.
Od
lanskih uprizoritev, bilo jih je sedem (skupaj z otroškim Vilinčkom z lune in Bakanalijami Stefanovskega, koprodukcijo z AGRFT), jih ostaja v izrazitejšem spominu več. Neki okvirni skupni imenovalec osrednjega repertoarnega sklopa je bil morebiti v tem, da je bilo vsaj troje predstav - vsaka seveda izrazito po svoje - fokusiranih na zgodbe in usodo tako imenovanih »malih«, »nezgodovinskih«, »marginalnih« ljudi, dramskih junakov, recimo, brez socialne moči, celo tudi brez volje do tovrstne moči, vendar s samosvojim, napetim in polnim, presenetljivim in pretresljivim življenjskim obsegom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani