nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Hkratna predstavitev obeh vidikov fotografskega ustvarjanja v razstavljenih delih mladih Špancev to legitimnost samo še utrjuje.
Med avtorji, ki se držijo črno-belega odslikavanja realnih ambientov (čeprav včasih v bizarnih, paradoksnih mizanscenah), izstopajo Belichón s posnetki iz cirkuškega okolja, Rojas s ciklom Otroci z ulice, Txema Salvans s prizori iz brooklynskih telovadnic in Raquel Leiva s poetičnimi impresijami s Šrilanke, medtem ko Cáliz v barvnih videnjih Gvatemale daje prednost socialni refleksiji o osamljenosti posameznika z mestnega obrobja. sestavlja sodobna tihožitja z nekolikanj nadrealističnim pridihom po vzoru slovitih »bodegónov« iz zlatega stoletja španskega slikarstva, najbolj radikalna v smislu kombinirane fotografije je Alicia Gómez, svojevrsten hommage zgodovinskim avantgardam in posebej Rayu prepoznamo v opusu Agustina Lafuenteja, éngeles Barbado in Pagán pa razvijata vsak svojo različico fotografskega konceptualizma, podobnega tistemu, ki smo
ga evidentirali v likovni umetnosti približno takrat, ko sta se avtorja rodila (1968-69).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani