nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Šele preprosta in iskrena otroka iz predmestne sirotišnice, Okec in, zmoreta najti odrešilen topel plamenček v vse temnejšem mestu ter ob pomoči skrivnostnega starega mestnega lučkarja in čudežnih svetlobnih bitij (vile Lučke, čarovnika Sija in ptiča Plamenca) po vrsti klasičnih pravljičnih preizkušenj in ugank premagati zloslutne temince ter odrešiti prebivalce Lučkovega pred večnim hladom in temo.
Režiser, dramaturg in scenograf Polák je poskrbel za dvojno prizorišče (komaj nakazan skromen interier pisateljičine izbe in kar spektakularen eksterier Lučkovega) in se odločil v večini za uporabo javajk, le izjemoma tudi za slikovito uporabo senčne oz. projicirane animacije. Tokrat še posebno pomembno likovno razsežnost odrsko nadvse inspirativne zgodbe o univerzalnem dramatičnem spopadu med svetlobo in temo je zaupal Svjetlanu (lutke je izdelala), ki je duhovito poudaril razliko med pristnostjo, dobroto in nežno lepoto otrok in svetlincev ter ironično karikirano zločudnostjo
temincev, ne da bi pretiraval s svetlobnimi poigravanji, s katerimi bi utegnil razvrednotiti skrbno izbrano ter kompozicijsko in barvno ubrano likovno govorico.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani