nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Vse, kar se zgodi v »subverzivni« igri z neuničljivimi šentflorjanskimi kreaturami, se zgodi kot v čudnih, morastih in obenem neznosno smešno sanjah. Iz uprizoritve ni jasno, kdo koga sanja, ali nezakonski umetnik razbojnik svoje šentflorjanske starše ali sanjajo oni njegovo »subverzijo« - jasno je le to, da so se vloge pohujšljivcev in pohujšanih premešale in se več ne ve, kdo pije in kdo bo plačal: ali šentflorjanci, ki ponoči tavajo naokrog kot Beckettovi klovni, razuzdani svatje in hkrati pogrebci z otroško belo krsto na rami in morilskimi orodji v rokah, ali umetnik razbojnik, ki jih skuša »pohujšati« z nežno frkljasto ljubico in izsiljevati z jeznimi petindvajsetletni računi. Predvsem pa se zabriše vsakršna razvidna, vrednostna razlika: »razvoj pleše v kolobarju«, vsi so v isti brezizhodni, do brezupa ponavljajoči se komediji, ne da bi vedeli za to, blago karikirane, komajda še smešne prikazni, kakor da so le maske in prividi karnevalske noči, čudijo se in škandalizirajo,
lovijo same sebe za rep - vse dokler ne pride jutro in je umetnik razbojnik spet samo neznaten snažilec v Županovi krčmi, šentflorjanci pa mirne duše v zboru odrecitirajo svojo »šolsko« pesem sv. na čast in pohujšanju (čeprav ga nikjer več ni) navkljub...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani