nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Sprašuje se, ali ne učinkujejo nenadni nastop umetnika z ljubico, tisto njegovo jezno-sentimentalno sklicevanje na umetniško srce in nehvaležnost domovine, Jacintina izzivalnost in »lepota«, tisto njuno skupno razkazovanje svobodne erotičnosti itd. danes nekam naivno in patetično, gotovo pa preveč nedolžno, da bi moglo kogarkoli »pohujšati«. Ali ni spričo tega preveč poenostavljeno in na silo karikirana tudi šentflorjanska družba s sumljivo moralo, rodoljubarsko neumnostjo in klerikalnim zavijanjem z očmi? Postavljena torej oba, čeprav v lahkotni in duhoviti alegorični podobi - pretirano enostransko in preveč prozorno tendenciozno in moralistično, da bi še funkcionirala kot farsa?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani