nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Prvo Korunovo Pohujšanje (ljubljanska Drama, 1965) je na romantičen manihejski način stavilo na umetnika razbojnika in njegovo moralno-kritično poslanstvo, vrednote so bile jasno in ostro polarizirane, umetnik je bril norca iz grotesknih šentflorjanskih svetohlincev in sarkastično pokal z bičem nad njimi, jim priredil Jacintin striptiz in jih naposled prisilil, da so se slekli tudi sami. Druga uprizoritev (Celje, 1976) je bila »previdnejša«, predvsem pa brez romantičnega razločevanja: v njej se je pokazalo, da je bolj maščevalec kot umetnik (bivši), vsekakor pa to, da umetnost ne pomeni veliko več kot nič; in dolina šentflorjanska ni bila več hvaležni predmet počeznega moralističnega zabavljanja, ampak v smešni zadrgnjenosti tudi razumevanja vreden psihosocialni pojav. je skušal farsi pogledati pod površino, pokazati osnovo Cankarjeve satirične karikature, hkrati pa oba nasprotujoča si pola postaviti na enakopravno vrednostno raven.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani