nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Tako je v poeziji kot v eseju, celo v vsakem priložnostnem zapisu v dnevnem časopisju. Zato lahko z vso upravičenostjo zapišemo: je v vsem, kar počne, resničen, rojen pesnik v dobesednem smislu, sleherni njegov govor ves čas žubori in poje na ravni poetskega. V tem smislu je brez primerjave v slovenski poeziji, kar pomeni, da ga je teže kot kateregakoli drugega trdneje opredeliti že z nekaj besedami, tako ali drugače kritiško ali interpretativno označiti, zunaj našega razgleda ostaja zmerom vsaj utrinek tistega »še nekaj več«, ker njegova beseda teče in odteka v več smeri hkrati, uhaja nam skozi prste, je reka s številnimi pritoki in odtoki in živimi meandri, ki se neprestano razlivajo prek lastnih bregov in se spet in spet, oplemeniteni z obrobjem, vračajo v njen glavni tok.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani