nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Izhajam iz njegove ugotovitve: »... ne mislim, da grem v osmo desetletje, ampak zmerom znova, da stopam v še en nov dan, v jutri, v jutro, stopam nalahko, vsaj včasih, kot bi šel v pesem ...« (V intervjuju s F., Sodobnost, 8-9).
Ob vsej Pavčkovi ustvarjalnosti se mi vsiljuje vtis, filozofsko težko dokazljiv, kot da pesnika nosi nekakšen vsezajemajoč panteizem, enako odprt v neko posebno, izrazito pavčkovsko individualno transcendentalnost v podobi pesniško nedoločljive milosti, ki jo pesnik pogosto kliče v svojo pesem in je hkrati zemeljska in onstranska, kot celota pa predvsem in vseskozi pesem sama kot najvišja nedoumljivost in hkrati kot ena možnih realizacij in osmislitev človekovega življenja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani