nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Prostor je dramaturško zgovorno razdeljen na dva arhitektonsko in likovno kontrastna nivoja s stiliziranim oltarjem v sredi, po prizorišču pa se gibljejo človeške figure, ki se na trenutke zazdijo kot kostumografsko bogato detajlirane skulpture. Prostor drugega dela pa je dekorativen, vključno s kupom plastičnih kosti in kosmi vate, ki na koncu prekrijejo prizorišče, in »podaljška« k uprizoritvi ne osmislita niti dva sodobna »turista« (v prvem delu bogova, Atena in Pozejdon), ki zaideta na prizorišče in mit podaljšata v današnji čas. Kot ponesrečena »potujitev« drugega dela učinkuje tudi formalizacija sicer ganljivega prepoznanja med Ifigenijo in Orestom, izvedena kot simuliran prizor iz antične tragedije z ironičnim učinkom, pri čemer je ironija v nasprotju s prvega dejanja, ki je (kljub nekaterim slogovnim zastranitvam, kot je npr. električni fen v Pozejdonovih rokah) strukturirano kot tragično.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani