nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Vse to stori Ifigenija brez patosa in solz, z nasmehom na obrazu, brez »ideološkega« strahu ali poguma; ravno ta neulovljiva in »lahkotna« odločitev pa gre najbolj do živega: v njej se skrivata nekakšna neusmiljena nujnost in neizogibnost, ki vzbujata neskončno nelagodnost, žalost in celo za odtenek »katarzičnega« sočutja. Ifigenija pri Tavrijcih ni več tako čista in razločna, pravzaprav je njena izmuzljivost že kar »neumestna«, govor o jezi in maščevanju nad pa se ne sklada z njenim podaljšanim osnovnim tonom. Drugi del uprizoritve tako učinkuje prej kakor malo zanimiva teatralizirana »opomba« kot pa zaključ(e)no dejanje (nove) Ifigenijine tragedije oziroma zgolj kot ironizirajoči racionalni komentar, ob katerem se prvotno »tragično občutje življenja« skoraj popolnoma razblini.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani