nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
V 60. letih gre skupina v prostovoljni eksil v Evropo, ki jo po Molièrovo prepotuje po dolgem in počez, v ZDA pa se zmagovito vrne po petih letih izgnanstva s kultno uprizoritvijo Now, premierno sicer uprizorjeno v Avignonu. V njej se igralci (pravi »otroci cvetja«) manifestativno slečejo in povabijo gledalce, naj se jim pridružijo; njihovo delovanje bi lahko imenovali »kontrolirani happening«, ki uprizarja gledališče brez rampe, torej brez ločnice med odrom in avditorijem, najraje na odprtih prizoriščih (na ulici, trgu, v psihiatrični bolnišnici), v tesnem stiku z občinstvom in z razločnim političnim, socialnim ter moralnim angažmajem ( in sta zaradi kritičnih pogledov na vietnamsko vojno in »idealističnega marksizma« z anarhističnim predznakom nekaj let presedela v ječi).
Livingovci so se po eni strani navezovali na tradicijo angažiranega popularnega gledališča (bili so nekakšni transkontinentalni nomadi), po drugi pa jih lahko štejemo za predhodnike sodobnih
»performativnih« teženj v gledališču; odnos do gledališkega dogodka v njegovi čisti »aktualiteti«, poziv k akciji, ustvarjanje gledališča kot življenja (v komuni), ritualen odnos do telesa kot avtonomnega polja sodobnega gledališča pa tudi likovnih performansov in instalacij - vse to so pojmi, ki jih uporabljamo, tudi ko govorimo o gledališču konca 20. stoletja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani