nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Tako je čemel kakšno uro in se pomalem presedal zaradi bolečega hrbta in žalostno razmišljal, kako bi se prilegla postelja po celodnevnem sedenju v avtu in glede na vse, kar se mu do Pariza in Londona še obeta.
Počasi se je zleknil na klop in si podprl glavo, da ne bi zaspal, spomnil se je, da še nikoli prej ni tako ležal, ker se je bal, da bi ga mimoidoči imeli za zanemarjenega klošarja in pijanca, zdaj pa mu je to zaradi boleče hrbtenice postalo čisto vseeno, kajti ležati je bilo mnogo laže, skoraj prijetno, in polagoma so se mu zapirale utrujene veke in bi zanesljivo zaspal, če se mu ne bi ob nos nenadoma podrgnil smrdeč sajastega bernardinca, ki se je smukal okoli njegove klopi, in ko je po začetnem preklinjanju in histeričnem pljuvanju dlake z ustnic pogledal bolj pozorno, je imel bernardinec iz viseč, rožnat jezik in na njem bradavice, ki jih je v hipu prepoznal, zato je naglo pogledal še bernardinčeve oči in mu je bilo vse jasno. »Ti!« je presenečen od odkritja
zagodrnjal in sploh ni vedel, če naj bo jezen ali prestrašen ali zamerljiv ali celo prijazen, kot bi srečal starega znanca.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani