nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Zagotovo drži, da se marsikateri izmed zdravnikov s takšno oceno kot pavšalno ne bo strinjal in bo rekel, da gre za posploševanje, pri katerem se ne upošteva obilice pacientov, ki gredo iz dneva v dan skozi njihove roke, niti njihove preutrujenosti zaradi številnih dežurstev, hudih izkustev, ki puščajo pečat v njihovem življenju, in da ne kaže puščati vnemar pregovorno nezadovoljnih bolnikov, ki da jim tako ali tako v ničemer ni mogoče ustreči ...
Še bolj nepopisen je občutek, ki te prevzame, če s svojim najbližjim, ki zaradi hude nesreče še dober teden po njej, tudi zaradi nezaceljenih ran, ne more sam hoditi in potrebuje počitek zaradi fraktur na lobanji, prideš k specialistu, ta pa po hitrem pregledu in vpogledu v obsežno dokumentacijo iz druge bolnišnice oba skupaj razglasi za »padalca«, bolnikovo vedenje za evforično in pove, da gresta lahko kar lepo domov. In ko se človek znajde pred vrati ambulante, sredi bolnišničnega hodnika z
bolnikom na vozičku, za katerega je tudi laiku jasno, da bi moral nujno še ostati na opazovanju, in zaradi katerega se je v minulem tednu v bojazni za njegovo življenje povsem izjokal, sestra pa mu pove, naj ga kar sam odpelje, ker da je na osebje, ki sicer v takih primerih pomaga, treba predolgo čakati - tedaj ti zavre v glavi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani