nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
To prvo srečanje s (sicer je leta 1956 že prispeval scenografijo k Mikelnovi režiji te drame) je v slovenski javnosti povzročilo pravi škandal tako pri gledališki kot tudi negledališki publiki (glej pisma bralcev iz tistega časa). Za je bila Korunova modernistična vizija gledališča s Šentflorjanci v spodnjih gatah in Jacinto, ki pred njimi pleše striptiz, »čista sramota«, uprizoritev »ad maiorem vulgarnosti, primitivizma in huliganskega okusa naše sodobnosti«, po drugi strani pa je pomenila tisto »pohujšujoče« gledališče, ki v sodobnem gledališkem jeziku in v formi absurdne groteske vnaša v slovensko javnost »polemični nemir« in povzroča pravo »šentflorjansko razkačenost«, hkrati pa razkriva, da se v teh krajih raje »prepuščamo šentflorjanstvu, da nas pohujšuje, namesto da bi ga ... pohujšali mi«.
Ni pohujšanja, če ni predsodkov
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani