nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
To je sicer ves čas čutiti, vendar je nekako prikrita v ozadju, nekako tako, kot glasba v srhljivkah, nevsiljiva, naravna.
Romanu daje natančno izrisana kulisa, pred katero so postavljeni preiskovalci in osumljenci, prepričljivost; ves čas je jasno, da smo v času evropskih integracij, da v živahnem pretoku denarja in ljudi zapleten umor - tak, o kakršnem je vredno pisati - ne more ostati zaprt v klavstrofobičnem prostoru ob meji, zatesnjen z nekakšnimi medetničnimi razprtijami. Povedano drugače; če je umor simptom, ki je spregovoril o tržaški stvarnosti, vanjo so trupla nekako vsajena in bi v drugačnem okolju dobivala povsem druge odtenke, potem diagnosticirano bolezensko stanje ne more biti več enako kot v času hladne vojne, temveč je bistveno bolj sodobno nepregledno, konfuzno, dvopomensko in razprto nekam naprej.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani