nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Tokrat, v svoji drugi kriminalki, romanu Skrivnost turkizne meduze, pa je, v katerem službuje junak, ki ga poznamo iz prvega Verčevega romana, komisar, že v celoti del Evrope z vsemi poudarjenimi srednjeevropskimi posebnostmi in značilnostmi; predmet poželenja je - pa seveda ne mislim razkrivati skrivnosti in zmanjševati privlačnosti branja - nekaj občega, lahko bi rekli planetarnega, enako sentiment, ki sproži ubijalsko strast, ni vezan na kakšno slovensko občutenje tržaške zagatne situacije. To je sicer ves čas čutiti, vendar je nekako prikrita v ozadju, nekako tako, kot glasba v srhljivkah, nevsiljiva, naravna.
Romanu daje natančno izrisana kulisa, pred katero so postavljeni preiskovalci in osumljenci, prepričljivost; ves čas je jasno, da smo v času evropskih integracij, da v živahnem pretoku denarja in ljudi zapleten umor - tak, o kakršnem je vredno pisati - ne more ostati zaprt v klavstrofobičnem prostoru ob meji, zatesnjen z nekakšnimi medetničnimi
razprtijami.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani