nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Ko je 1991. leta objavil svojo prvo kriminalko, roman Rolandov steber, sem mu poočital, da je slovenski, morda celo poudarjeno slovenski; razlogi za umor in celotna atmosfera niso bili običajne strasti ali denar, temveč zadeve, ki so imele svoje korenine v drugi vojni, še več, v državljanski vojni, ki je potekala ob njej, kar je samo kazalo, da se za mejo še bolj kot doma pogrevajo in obračajo neke stare, recimo jim kar plemenske zgodbe, ki bi verjetno zahtevale kakšno drugačno, nežanrsko obdelavo.
Tokrat, v svoji drugi kriminalki, romanu Skrivnost turkizne meduze, pa je, v katerem službuje junak, ki ga poznamo iz prvega Verčevega romana, komisar, že v celoti del Evrope z vsemi poudarjenimi srednjeevropskimi posebnostmi in značilnostmi; predmet poželenja je - pa seveda ne mislim razkrivati skrivnosti in zmanjševati privlačnosti branja - nekaj občega, lahko bi rekli planetarnega, enako sentiment, ki sproži ubijalsko strast, ni vezan na kakšno slovensko občutenje
tržaške zagatne situacije. To je sicer ves čas čutiti, vendar je nekako prikrita v ozadju, nekako tako, kot glasba v srhljivkah, nevsiljiva, naravna.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani