nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Toda tudi to je verjetno le površje. Izročilo nam je ohranilo slutnjo, da je celo kraljestvo žive argumentacije, spomina in anticipacije - tako boleče odsotnih iz današnje neozdravljivo dekadentne Univerze - nekaj, kar nam le zakriva uvid v Resnično. Platon po znamenitem mitu o votlini, kjer primerja naš svet z ujetniki v votlini, ki opazujejo odseve senc, ne da bi videli vir svetlobe in predmete, ki so upodobljeni na steni, filozofa pa s človekom, ki se je iztrgal verigam in našel pot do vira svetlobe, zapiše: »In če so si takrat tam spodaj (ujetniki) med seboj izkazovali časti in dajali pohvale ter nagrade tistim, ki so najostreje videli mimoidoče stvari in si najbolj zapomnili, katere so šle po navadi mimo prej, katere pozneje in katere hkrati, ter tako najbolj sposobno vedeževali o tem, kar naj bi prišlo - ali se ti zdi, da bo (filozof) po tem (vzponu k Resnici) še imel željo po teh rečeh in bo zavidal tistim, ki so med njimi deležni časti in
oblasti? Ali pa se mu bo godilo v skladu s Homerjevimi besedami, da bo goreče hotel 'raje biti hlapec na zemlji, pri drugem možu brez posesti' in bo raje pretrpel kar koli, kakor da bi imel takšno mnenje in živel na takšen način (kot oni)?«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani