nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Resda pripadnikov strani iz izgubljene vojne po notranjem razsulu enopartijske totalitarne vladavine v domovini ni bilo več mogoče preganjati kot državne sovražnike ali jih nasploh obravnavati kot trajne izobčence, vendar je prav prej opisana simbolika iz Kočevskega omogočila, da je na njih še vedno ostal odij poražene in zato manjvredne strani, ki se mora še vedno podrejati v glavnem nespremenjeni realnosti razmer. Po drugi strani pa je s svojo vlogo, ki jo je na tej prireditvi prevzela cerkev, tudi na »simbolni ravni« (v očeh javnosti) ostala še nadalje neločljivo zvezana s slovenskim domobranstvom v eno zadevo - z jasnim namigom na isto usodo.
Če je bilo mogoče s tako prozorno ponarejeno uprizoritvijo spravne slovesnosti pri večini doseči vtis, da se je zgodilo nekaj prelomno zgodovinskega, potem se ne smemo čuditi, če se vse doslej oblast osamosvojene slovenske države, naj bo Demosova ali tista pri Demosu, še ni čutila dolžno storiti katerega izmed
najosnovnejših civilizacijskih dejanj, ki bi obenem pomenila kakšen resno mišljen korak k spravi, na katero mislimo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani