nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Ne vem, kaj sili kritike v ocene likovnih programov /za/ nazaj, če niso poučeni o osnovnih dejstvih. Tako v pregledu »pomembnejših« razstav v sezoni 1997/1998 za obdobje, ko sledi Moderni galeriji v Ljubljani, omenja v Obalnih galerijah posebej le, pa še tu očita, da gre samo za grafični opus, v »opombi« pa citira Terrae motus, zbirko L. iz Neaplja, ki se je v in Piranu predstavila z vrhunskimi umetniškimi deli osemdesetih let: Schnabel, Warhol,, Beuys,,, Barcel. Ocena je ostala »gluha« za razstavo slik Tàpiesa, ki velja (tudi po mnenju slovenskih strokovnjakov, da ne bom navajal le tujih) za najboljšo predstavitev tega umetnika zadnjih let v Evropi, utemeljitelja Support-Surface Viallata, ki je bil na ogled decembra tudi v Cankarjevem domu, španskega kiparja Chillide (oba Španca smo pripravili z galerijo Lelong, s katero pripravljamo še De, Förga in Mirója, Calderja, Michauxa); in ne nazadnje, če že seže v MG do body arta, razstava Fontane, ki je ob vodilni italijanski
modernist po drugi vojni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani