nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
V inflaciji razstavišč (k tem še vedno spadajo vse mogoče veže, hodniki, stopnišča in izložbe, ki jih z likovnimi deli marljivo polnijo kulturni animatorji v podjetjih, šolah, na inštitutih in ministrstvih, dostojni dediči socialistične zapovedi »Kulturo ljudstvu!«) in njihovih programov se ne znajde več niti profesionalni galerijski nomad, kaj šele ljubitelj, ki si želi kolikor toliko verodostojne informacije, kaj danes v umetnosti vsaj nekaj pomeni in kaj je povsem odvečno trošenje platna in barv, gline in brona, fotografskega papirja in vsega ostalega, prek česar trenutno prihajajo na svetlo umetniške zamisli in domislice. Vsak razstavljalec, še bolj pa vsak organizator razstav je namreč prepričan, da bi bila brez njega podoba sodobne ustvarjalnosti nepopolna, in če se počuti prezrtega, sta za to seveda kriva pomanjkljiva izobrazba kronistov in medijska privilegiranost izbrancev, ki znajo v javnost spretno plasirati vsak svoj še tako neznaten artefakt.
Na drugi strani pa smo priče svojevrstnemu paradoksu: naraščanje števila razstavišč in razstav namreč nima nobenega pokritja v odnosu države do galerijske dejavnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani