nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Čeprav ustvarja videofilme, likovne instalacije - scenografije in je njeno delo prežeto z izrazitim občutkom za dizajn, pa je nemogoče opredeliti zgolj kot videastko, likovno umetnico ali oblikovalko, saj medij performansa izkorišča kot utopično disciplino, ki vse druge totalizira v enkratno in neponovljivo avtorsko izjavo. Ta težnja k totalizaciji izraznih sredstev pa ni zgolj tehnična zahteva multimedije kot sodobne in hkrati hibridne forme, temveč je, kot je mogoče razbrati iz njenega opusa, povezana z ustvarjalkinim fenomenološkim, totalizirajočim odnosom do problemov in vsebin, s katerimi se ukvarja.
Vsaj za projekt Postaja 25 iz leta 1997 in tokratni performans Menhir (do 20 m visok nagrobni kamen iz neolitika) bi lahko rekli, da z odtujenimi sredstvi, kot so video, računalniška grafika, elektronska glasba, koreografija in dizajn, načenja primarna, boleče vseprisotna ali celo banalna vprašanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani