nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
jutranja odsotnost je bila torej brez dvoma nenavaden dogodek in je postalo v hipu jasno, da ne gre za eno od tistih nedolžnih, celo prijetno dražljivih igric, ki so jih uporabljale žene njegovih prijateljev za razreševanje zakonskih kriz. Ja, če bi bila ena od njih, bi ob njenem izginotju samo uživaško zavzdihnil in se pripravil na nekoliko patetično, vendar kljub temu poživljajočo predstavo. Kaj je namreč lepšega, kot da ti izgine žena in veš, da se lahko tri dni s prijatelji opijaš, kot te je volja, se z njimi ob večerih pogovarjaš o športu, ženskah, Bogu, politiki, se z njimi složno potapljaš v prijetno melanholične misli o smislu življenja, sveta ter vsega nasploh; in jim povrh vsega slikovito opisuješ svojo zapleteno življenjsko krizo in jo skupaj z njimi potrpežljivo kot kitajski menihi razpletaš od vozla do vozla; in v trenutkih poglobljenega molka skozi kozarce pogleduješ za natakaricami in se ob vsakem njihovem pogledu počutiš vznemirljivo negotovega, razklanega na mavrico
občutkov kot svetloba na steklenem kristalu, sramežljivega kot kakšen zelen študentek na anatomskem izpitu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani