nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Zelo politična razprava o ukradenem zlatu evropskih in mea culpa švicarskih bank, zasebne civilne tožbe prisilnih delavcev iz evropskih zasedenih držav zoper podjetja in banke v Nemčiji in Avstriji, zahteve po vrnitvi protipravno pridobljenih umetnin v državnih muzejih in galerijah v Avstriji, pa tudi naraščajoča literatura o različnih vidikih rasne politike opazovalcu utrjujejo občutek, da bo pomembna spoznanja o naravi te vojne dalo šele obdobje po koncu blokovske delitve.
Vprašanje zato ni, ali je še kaj nepojasnjenega ali pa zaradi narave razkola zmagovite zavezniške koalicije ni moglo biti prav osvetljeno, temveč prej, kako globoko segajo skrite razsežnosti. V novejšem delu z nemškega govornega območja (Zgodovinska znanost in javnost), ki je zbirka prispevkov avtorjev, je eden od sodelujočih napisal naslednje: »Upoštevajoč celoto dokumentov, Hitlerjeve vloge ni mogoče videti v podobi neizprosnega poveljujočega, temveč politika, ki je svojim ljudem pustil proste roke
ter jih opogumljal, da so razvijali domišljijo, ki je nemogoče naredila mogoče, in jih pri tem brezpogojno ščitil.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani