nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
V njej je utemeljil svoje »gledališče krutosti«, ki ne pomeni zgolj telesnega gledališča, temveč je v njem zaobsežena celotna gledališka metafizika: gledališče krutosti je obredno, »božje« gledališče, pravzaprav »življenje sámo z vsem, kar je v njem nepredstavljivega«. Artaudovo življenje je bilo zaznamovano z duševno boleznijo in neuspehi: soavtor manifestov nadrealističnega gibanja in nato iz njega izobčen, ustanovitelj Gledališča Jarry (1927-30, skupaj z Rogerom Vitracom), nekakšno predhodnico gledališča absurda, ki pa kmalu obmolkne, raziskovalec balijskega gledališča, indijanske kulture v Mehiki, večkrat prisilno hospitaliziran in kljub globokim sledem, ki jih pusti na sodobnikih, kmalu pozabljen. Artaudovo gledališče je »nemogoče gledališče«, ideja, vizija, preroštvo, branje njegove gledališke literature pomeni eno najmočnejših gledaliških doživetij.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani