nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Zdi se, da se odločitve za slovensko kulturo kot za profesionalno dejavnost, v kateri veljajo profesionalna merila in plačila, ne pa za prostočasno prizadevanje navdušencev, ki naj za svoje zanesenjaštvo prejmejo občasno trepljanje po rami in klobaso ob koncu izmene, bojijo tudi, ne najbolj presenetljivo, umetniki sami: te je obdobje cvetenja stotih cvetov in kulturnopolitične usmeritve »vse je sprejemljivo, le da se ne meša v državne posle« dodobra razvadilo. Vendar je bolj zaskrbljujoče to, da za zdaj kaže, kako tudi država pričakuje, da se bo vse, enako kot pred stoletjem in več, dogajalo iz idealizma in žrtvovanja za narodov blagor, hkrati pa privoščljivo opazuje, kako narod v današnjih tržnih razmerah teh prizadevanj ni pripravljen poplačati z zlatimi goldinarji. Kakor da se ne bi zavedala, da je največji kupec nacionalnih kulturnih dobrin tudi konec XX. stoletja sama nacija, ki jo uteleša država in finančno zastopa ministrstvo za
kulturo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani