nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
je režiral Čakajoč Godota čisto, brez aktualizacij, zlasti pa razprto glede na stopnjo duhovitosti in tesnobnosti, ki jo Beckettovo besedilo prinaša; predvsem smo si zapomnili natančno, izredno razgibano, jedko in skeptično vlogo Vladimirja, ki je bila v kontrastu z mladostno zaupljivostjo Estragona. Na tržaškem odru se je kot avtor dramatizacije, režiser in scenograf predstavil češki gost Moša z Dobrim vojakom Švejkom; besedilo o anarhičnem, pa nedoločljivo prefriganem ali butastem vojaku je bilo polno postaj iz vojaščine, ki so ohranjale svoj pripovedni okvir, vse skupaj je bilo postavljeno nekje med kabaretom in ljudskim odrom s petjem, harmoniko in poplesavanjem, igralci pa so, vsak v več kratkih, nehvaležno skopih nastopih, ustvarili nekaj miniatur, na primer, Petje,.
Master Class Terrencea McNallyja v režiji je bila predstava ob štiridesetletnici gledališkega dela, ki je odigrala Callas mehko in sentimentalno in manj poudarjala zagrizen boj v operni areni, pošastno
in mistifikacijsko dimenzijo zvezdništva, režija pa je na ogromnem slečenem odru, ki nekako razkriva odrsko iluzijo, sicer potujevala, blago pretiravala in zafrkljivo, pa vendar nekako spoštljivo rekonstruirala svet opere, h čemur je pripomoglo tudi petje učencev Callasove - Cerarjeva, Pernarčičeva, - ki so, vsak po svoje, ustvarili imenitne, zadržano komične miniature.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani