nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Predstave pa imajo tako ali tako svoje življenje; nekatere so odmrle, druge bodo igrali v nedogled in se jih spominjali, nobena pa ni dvakrat ista - pa dajaj potem kakšne sodbe za nazaj!
Slovensko stalno gledališče je v pretekli sezoni uprizorilo šest predstav; Tri sestre A. P. Čehova je suvereno in brez posebnih aktualizacij, zato pa nabito z drobnimi premolki, minimalistično odrsko akcijo in odlično karakterizacijo, ki se je potem dobro odražala v kontrastni in natančni igri, ki je zaostrila stopnjo omikanosti med antagonisti, vodil režiser na učinkoviti, krhkost sveta, potem pa depresivnost in melanholijo, brezizhodnost poudarjajoči scenografiji Kravosa. Igralsko je ob visoko artikulirani mladi igralski ekipi, ki je nosila večino bremena predstave, Lučki kot Maši in kot, posebej navdušil kot nekakšen utrujen in brezstrasten, civilen in človeški Veršinin. je potem režiral nekakšno uspešnico francoskega komediografa Francisa Vebera Večerja bedakov, nepretendenciozno
bulvarko, ki se je vlekla in ni vžgala, malo zaradi svojega konstrukta, malo zaradi odsotnosti res briljantne igre, ki je umanjkala, malo zaradi skromnih odrskih akcij in ekshibicij, ki bi napolnile besedilce.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani