nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Julij je resnično univerzalna drama, ki se - kot je Shakespeare eksplicitno predvidel - odvija vedno znova, nepretrgano in nenehno, na velikem odru sveta, v knjigah ali teatru. Tako jo je videl tudi režiser Janusz, ki je namerno odvrgel vsako konkretno poistovetenje ( bi lahko bili na primer Stalin, Ceausescu, ali), dosledno se je držal besedila, se naslanjal na sugestivni, ambiguitetni prostor Lovrjenca (hkrati klavstrofobičen in agorafobičen, odvisno od perspektive) in na moč kakovostne igralske ekspresije. Zato so bili stenografski vložki minimalni (cesarski prt razprostrt prek zidu, lesena tla - oder in nekaj značilnih »rimskih« stolov, vse osvetljeno z baklami), kostumi simbolični, kolikor je treba (kostumografka je kreirala črne obleke na golih telesih igralcev, črne, plave, bele in roza toge), glasba in luč Ognjena pa sta bili nevsiljivi, vendar še kako pomembni pri ustreznem razpoloženju v ključnih trenutkih predstave.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani