nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
»Mladi levi«, ki so jih - umetniška direktorica mednarodnega festivala gledališča in plesa, njegova pokroviteljica in ljubljanska županja ter njegova častna gostja - protagonistke petkovega večernega otvoritvenega ceremoniala na ljubljanskem gradu »spustile« pred radovedno in potrpežljivo občinstvo z več kot enourno zamudo, so na prizorišče na koncu vendarle prišli in v podobi belgijskega tria Latrinité s predstavo po skupni zamisli in koreografiji Auri sacra fames poln avditorij dobro razpoloženega občinstva tudi dodobra ogreli za nadaljnje festivalske izzive.
V svoji drugi odrski stvaritvi (Prekleta lakota po zlatu) se je belgijski trio Benaouisse, Van Den Meersschaut in Noël Van Kelst, ki ga vodi Ryszard Turbiasz, po literarnih motivih proze Dostojevskega in ob izbranih odlomkih Šostakovičeve glasbe zelo svobodno in raziskovalno lotil univerzalne teme igre oziroma hazarda ter dramatičnih nasprotij, ki izhajajo iz razlike med pojavno podobo in bitjo, med
iluzijo, prevaro in resničnostjo, igro za druge in zase. Na svetlem in domala praznem prizorišču (Pola Heyvaerta), v katerega ozadju je bila kot oltar potrošništva in industrijskega zabavništva pod neonski napis z imenom ansambla postavljena s steklenicami, kozarci, škatlami cigar in drugimi simboli opoja in pozabe prenapolnjena miza, so nizali kratke ter bolj in manj duhovite prizore, v katerih so povezovali izjemno močno Šostakovičevo glasbo in gib (tako solističen kot tudi usklajen v paru ali triu), a tudi besedo in tišino, gib in tišino, zgovorno gesto in grimaso ter okorno zapet napev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani