nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
In brala sem tudi (http://www.ezln.org/) Marcosove članke, ki včasih ne zvenijo prav nič optimistično (kako tudi ne bi!) in včasih uporabljajo nekam staroveško zvenečo borbeno dikcijo - včasih, včasih so že spet lucidni, igrivo ostri in inspirativni; včasih pa kot malokdo zadene v bistvo vprašanj sleherne človeške eksistence. Ni bil samo inspirirani trenutek, ko sem v kavarni brala članek tega moža, ki nima identitete, moža z vojsko brez obraza, ki »ne obžaluje, da so prijeli za orožje«, a »upa, da se bo odprl horizont, v katerem ne bodo več potrebni, v katerem bodo izginili kot alternativa«; ki hrani možnost, da bi se »vrnili v noč, iz katere so prišli, izginili na enak način, kot so se pojavili, ob zori, brez obraza, brez prihodnosti, na dno zgodovine, na dno sanj, na dno gora«. Človeka, ki vodi oborožen boj, ne zato, ker bi hotel vladati, pač pa zato, da bi tudi dosedanji izločenci zgodovine imeli pravico do svojega prostora v svetu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani