nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
In kar malo tesnobno je bilo, ko smo se vozili proti mestu in je bilo vse temno, nič ali komaj kakšna lučca ob cesti brez pločnikov, nekaj na pol dograjenega, nekaj pa že odsluženega, razdrapano križišče, nikjer nikogar, zaprte trgovine z dolgočasnimi izložbami, obledele obleke, ki jih že dolgo nihče ni zamenjal, in in iz njega stopi mož s škrbastimi zobmi in pravi, da je tam za oglom lokal, ki je še edini odprt, ura pa je komaj devet, ampak že na daleč diši po take away, in se še malo sprehodimo po majavih pločnikih, mimo zarjavelih vrat v veleblagovnico, zaklenjeno z verigo in veliko ključavnico, in smo silno zadovoljni, da je mimo pripeljal taksi in vprašal, ali hočemo nemara v hotel. Tako vidimo nekaj življenja samo skozi okno. V predmestju so kolibe, na pol montažne, na pol iz valovite pločevine, tiste razkošnejše imajo leseno verando, skozi odprta vrata, ki jih ni, pa vidiš silhuete ljudi, ki sedijo v kvadratu na , čisto malo svetlobe osvetljuje prostor in je večer.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani