nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Njeno pristajanje na hudo nepopolno in neobetavno življenjsko prihodnost najprepričljiveje opravičuje materinska ljubezen do mladoletnega sina Sandokana.
Režiser je uprizoritev (samo)ironične življenjske izpovedi postavil na domala prazno ambientalno prizorišče (v Ljubljani je osrediščil dogajanje okoli pokritega vodnjaka). Protagonistka prinese s sabo le dva pomenljiva rekvizita: kovček (znamenje bega in prispodobo bremena spominov, ki jih protagonistka prinaša na prizorišče) in škropilni del vedra za zalivanje vrtov (čudežni lij, skozi katerega more Luča priklicati svojega nezvestega ali, po nesreči, tudi »masa zapeljivega« ljubimca).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani