nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Da lahko to doseže, mora delati: najprej na sebi, nato na vlogi in slednjič v ansamblu, pri čemer je posebno poglavje namenjeno igralski etiki.
Stanislavskega pogosto imenujemo očeta »psihološkega realizma« v gledališču, čeprav je prešel skozi različne faze (romantični realizem, naturalizem, simbolizem), vzporedno s francoskim igralcem in režiserjem A. Antoineom (1858 - 1943) pa je prenovil sodobno evropsko gledališče tudi v režijskem smislu: vonji, zvoki, atmosferski svetlobni učinki, avtohtonost odrskega »biotopa«, kjer se nam zdi, kot da predstavo opazujemo skozi t.i. »četrto steno« - vse to so novi gledališki znaki, ki so nenavadno pomenljivi za gledališče 20. stoletja. Stanislavski je (skupaj z V. I. Nemirovičem-Dančenkom, 1858 - 1943) tudi ustanovitelj Moskovskega umetniškega gledališča (MHAT, 1898), s svojim gledališkim delom je inavguriral nekaj najpomembnejših dramskih pisateljev tega stoletja (H. Ibsen, M.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani