nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Oxfordski profesor politologije R. W. postavlja v knjigi ‘Heroes And Villains: Selected Essays’ tezo, da je popolnoma vseeno, kdo trenutno vlada v Beli hiši: politično življenje Združenih držav Amerike gre v vsakem primeru naprej, kakor in kamor pač gre. ZDA ‒ navaja tendenciozno, toda točno ‒ so imele v zadnjih desetletjih enega za drugim predsednika, ki je imel zveze z mafijo in se dajal dol naokoli (Kennedy); predsednika, ki je poniževal svoje svetovalce tako, da so mu morali dajati nasvete, ko je sedel na straniščni školjki (); predsednika, ki je organiziral vlome in doživljal živčne zlome (Nixon); popolnega tepčka, ki je izkoristil svojo funkcijo za to, da je kasneje postal golf komentator (Ford); predsednika, ki je bil tako obseden od formalnosti, da ni igral tenisa, če si ni prej rezerviral igrišča (); in končno predsednika, ki je bil ignorant in vraževeren star holivudar (Reagan).
In če smo že pri ameriških predsednikih, je še tem večji absurd to, da
ravno Clintonu ‒ po vseh naštetih (plus Bushu) prvemu po, katerega politika kaže ne le pozitivne ekonomske in socialne rezultate, temveč tudi vsa znamenja zavestnosti in kompetentnosti ‒ grozi padec zaradi domnevne privatne oziroma intimne, a v vsakem primeru banalne lahkomiselnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani