nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Dan se zdi neizmeren, sredi iger komaj opazimo, da se začne sonce spuščati in tako se v poznem popoldnevu po isti poti spet vračamo. Nekje s pašnika se čuje hertarjev, ki zbira vaško čredo za večerno vrnitev, mi pa že sedimo, vsak s svojo zagozdo rženega kruha, za veliko mizo v pokritem preddverju babičine hiše in zajemamo kislo mleko, ki so ga tete prinesle iz hladne kleti in ga iz stopic prelile v velike lončene sklede. Potem se otroci igramo, včasih tiho, včasih razposajeno, vlečemo na ušesa pogovore odraslih, in se gremo, kadar so odrasli pri volji, senčno gledališče.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani