nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Konec digresije.
Takrat se je tam zbrala kar čedna druščina iz takrat še jugobalkanskih logov: Badovinčeva in iz Moderne galerije, iz NSK (Irwin), kiparka, pokojni, direktor Moderne galerije iz Zagreba (jezdec apokalipse - zakaj, nekateri že vedo), in poleg mene (v vlogi razformiranih Rdečih pilotov in Research Laboratories) še nekaj kulturbirokratinj iz Srbije, ki mi jih je na nekem sprejemu predstavil, galerist in nerealiziran artist (kazal mi je fotografije, na katerih sta s pokojnim v navzočnosti Josepha Beuysa umetnikovala) iz Edinburga, predvsem pa velik šarmer, znan po tem, da ima pri sebi ves čas »trotelziher« fotoaparat, na katerega sprožilec neumorno pritiska (mimogrede, fotoaparat ponavadi ne vidi filma niti od daleč). Predstavljajte si debilen občutek, ko moraš iz vljudnosti pozirati temu prijaznemu gospodu, vedoč, da je fotoaparat prazen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani