nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Benhart je verjetno pri nas eden najbolj čislanih, upoštevanih in plodnih tujih slovenistov (in bohemistov) ter prevajalcev slovenske književnosti, z izvrstnim znanjem slovenščine in je (bil) pravzaprav - paradoksalno - bolj navzoč in znan v slovenskem kulturnem življenju in tu tudi deležen veliko večjih časti in ugleda (od leta 1985 je dopisni član SAZU, konzultant pri mednarodni pesniški nagradi Vilenica, v slovenščini ima tri izdane knjige itd.) kot v svojem domačem okolju; za to pa ne smemo preprosto iskati razlogov le v zadušljivem češkem ozračju preteklih desetletij. V tej knjigi z dnevniško podrobnostjo zapisuje svoja skoraj petdesetletna bolj ali manj samotna popotovanja po naši deželi, svojo tako rekoč obsedenost, ki ga žene oziroma ga je gnala, da bi spoznal, prehodil, okusil čim več njenega neznanega, neodkritega, odmaknjenega, krajev in ljudi v njih, zunaj znanih turističnih poti, hlastno želi posrkati čim več. Kot da bi hotel s
to svojo bežno kvantiteto pridobiti določeno prednost pred nami, obdarjenimi z bivanjem na tem delu sveta, a obenem tako dolgočasno nedomiselnimi pri raziskovanju njegovih manj vpadljivih predelov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani