nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
(Krompirjev pire) Če si dovolim nonšalantno poletno sociologizacijo: če verjamemo, da je kuhanje te ali one družbe jezik, v katerega se nezavedno prevaja njena struktura, če smo torej prepričani, da prehranjevalni kod zmore razkriti kohezijo kake skupine (najsibodi verske ali pač nacionalne), lahko v pesmih uzremo znano zvenečo logiko oziroma udobni predsodek: potica nas na primer ne le lahko nahrani, dá nam tudi presežek, vse je tako, kot da bi se sam sukus slovenstva skrival v orehih ali. Jesti potico pomeni neprikrito izražati pripadnost, jesti potico, to je zaklinjevanje, kot da bi z vsakim prežvekljajem hoteli zažvrgoleti sem, tako so mati d'jali! To je ironični rob tokratnih poezij, na drugi strani njenih pesmi pa se odpira še drugačna pokrajina, ki nas opominja na prijetnejše zadeve: v protireformaciji odgovorni niso nikoli pozabili opozoriti na podobnost senzualnih užitkov, ki jih dajeta spolnost in hrana, malce pozneje so janzenisti omake in začimbe obsodili kot instrumente
perverznosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani