nova beseda iz Slovenije

DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:



se je kot umetnik sam izenačil s in doživljal sklenjenost življenja v prerajanju, ki pa terja individualno smrt, zato je bil njegov vitalizem trpek, prepojen z razkrojem in napovedujoč odhod. V ta življenjsko-smrtni princip se je zajedel kot črv v trdoživi les življenja s tako žilavostjo, da mu je priredil tudi svoj temeljni likovni jezik, obstoječ iz oblin bujnega prerajanja in trhlo razjedenih ostrin, in s tako izrazno osnovo so se kot zrel sad spajali tudi njegovi motivi, polni nostalgije po poletju ter zavedanja o minljivosti, ki nam z Ovidovo Dafne pripovedujejo zgodbo o metamorfozah vsega na zemlji.

Iz takih globin se je umetnik oglašal kot skeptičen, grenko zajedljiv, a tudi humorno duhovit in nežen, ki pa je ostajal v svojem spraševanju o življenju in smrti enak radovedno nebogljenemu otroku, le da vse bolj kljubujoče žalosten zaradi nedoumljivega smrtnega spoznanja.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA